ko potemni noč in zajokajo spomini
spustim glavo
prekrižam dlani

ko zasijejo zvezde - zakriči tišina
bom spustil ramena
in objel svojo žalost

ko se bo jok spominov izgubil v temni noči
in ko bo krik tišine
obnemel ob zvezdnem sijaju
božajoč jutranjo zarjo
bom objel jutro
s še eno zgodbo brez konca

Ta prispevek je bil dodan v Ponedeljek, December 28th, 2009 ob 1:26 popoldne in je uvrščen v kategorijo Prosto. Komentarjem na ta prispevek lahko sledite s pomočjo RSS zaznamka RSS 2.0 . Lahko komentirate, ali ustvarite trackback z vašega spletnega mesta (PING).